Juul spet v Sloveniji!
Kdor se ni uspel udeležiti prejšnjega predavanja ima sedaj spet možnost.
Facebookerji
Tale Facebook je precej bizanra zadeva in vsakič znova se sprašujem zakaj ga pravzaprav uporabljam. Ampak potegne me pa vedno, vsakič poklikam tiste prošnje, nekatere zignoriram druge ne..
Ampak ena stvar je pa dobra. Nikoli ne pozabim na rojstne dneve. Je pa grozljivo, da nas morajo čudni programi opozorit kdaj kdo praznuje. Sicer pa, prijateljstvo se meri tudi drugače.. (Mogoče mi je pol oproščeno, ker vedno pozabim).
Ampak stari, Facebook je pa še vedno zakon. 
Glasbena poslastica
Nahrani me z občutki, majhnimi trenutki..
Dojila sem tri leta.
Ja. In na to sem ponosna. Ponosna zaradi tega, ker sem se uprla očitajočim pogledom, nasvetom iz okolice in poslušala otroka. Ni bilo lahko, ampak dalj časa je preteklo, lažje mi je šlo iz jezika “..še vedno dojim..”. Začudenih pogledov je bilo vsak mesec več in hudo je, ko se moraš skoraj opravičevat zaradi stvari, ki jo je dala narava in od katere imata korist oba -mati in otrok. Še dobro, da poznam teorijo, da sem v primernem trenutku postregla z primernim odgovorom in zaprla usta. Največji car je bil znanec, ki je rekel: “…ampak vseeno, tako dolgo dojenje sigurno ni dobro…”. Najbolj pa sem zamerila tistim iz stroke. Že zato, ker zagovarjajo nekaj o čemer nimajo pojma. Pa bi morali..
Lepo je ko vidiš, da otrok odrašča. Najlepše pa je, ko lahko spremljaš njegov razvoj in se mu prilagodiš. Vidiš njegove potrebe. Skupaj in vštric z tem kar potrebujemo.
Največji nauk pa je, da vse poteka lažje, če ne kompliciraš in čimprej opraviš predvsem s svojimi predsodki.
Hvala Hirkani. Ona že ve za kaj. 
Odpuščanje
Nekoč je nekdo rekel:
”Ti imaš podobno službo kot dobro plačana kurba“, pa sem odpustila.
“Ti si svojih otrok sploh ne zaslužiš!”, pa sem odpustila.
“Tebe noben ne more spoštovat, ker ne stojiš za svojimi dejanji!”, pa sem odpustila.
“Preveč mama si zame“, pa sem odpustila.
“Tebe tvoj sin sploh nikoli ne pogreša“, pa sem odpustila.
(naključni primeri iz mojega življenja)
Odpuščanje je super, dokler ne začnejo ljudje tega izkoriščat. Iskrenost je cenjena in zaželjena, čustvenega izsiljevanja pa ne prenašam.
Zakaj ljudje v okviru svoje lastne bede in zagrenjenosti iščejo napake pri drugih in se vtikujejo v njihova življenja? Morda zato, da se ne bi rabili ukvarjati s svojim?
Zavedam se svojih napak!
Hey you, are you fucking perfect?!?!?
Čisto malo obupana
zaradi količine dela, ki se mi je nabralo. Ja, pridejo tudi takšni dnevi. Ampak sličica spodaj je pa carska!
