Prigode Kita in ostalih sesalcev

Sun, 27.11.2011

Online igre za otroke in biserne ogrlice

Filed under: Starševstvo — BigWhale @ 10:51:38

Začelo se je pred nekaj meseci nekako takole:

“Ati, jaz sem včeraj igral eno igrico, kjer moraš eno punco po riti tepst. Je bla ful smešna.”

Danes pa je sledilo nadaljevanje:

“Ati, včeraj sem igrala eno igrico, kjer mora en fant luliko polizat. FFUUUUJ!!!!!”

Dear lord, good heavens, ZAKAJ NIMAM KLETI??? In kako hudiča naj sedaj zaščitim otroke pred takšnimi nemarnimi, grdimi in nespodobnimi packarijami?

Spominjam se, kako me je v prvem razredu soseda, ki je bila mogoče kako leto ali dve starejša od mene, vabila k njej domov in skupaj sva gledala tiste packaste revije, ki so jih doma skrivali pred otroci. Eden izmed spominov, ki mi je ostal, je komentar sosede na eno izmed slike:

“Glej kak se ji je pohcal po zizikah.”

Takrat seveda še nisem vedel, da je šlo za tipičen primer biserne ogrlice in da vse skupaj ni bilo lulanje. Je treba otroke ščititi, aktivno ščititi, pred takšnimi vsebinami? Ali pa je morda dovolj, da se z otroci pogovoriš in jim razložiš stvari ter potem upaš, da po teh vsebinah ne bodo več posegali? Emi je bilo kar jasno, da je bila igra, ki jo je igrala neprimerna in je rekla, da ne bo več gledala teh stvari.

Kako globoko naj gre zaupanje do otrok? Otroku lahko potem damo vtis, da verjamemo, da teh stvari ne bo več počel in ga potem vseeno nadzorujemo. Je to potem zloraba otrokovega zaupanja? Ali smo kot starši dolžni otroke ščititi pred temi nevarnostmi, ki na njih prežijo na vsakem vogalu?

2 Comments »

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Leave a comment

Powered by WordPress