Zadnje čase je precejšen križ z mojo prehrano, mar ne? Postal sem zelo izbirčen, jem samo polnozrnat kruh, ovsene kosmiče¹, gledam koliko je beljakovin² v kakšni hrani. Ne jem sladkorja, pojem ogromno piščančjega mesa. Kupujem neka čudna omega-3 olja in po trgovinah brskam za tuno v lastnem soku. Torej, nekaj je bilo potebno skuhati.

Potrebovali boste:

- en par piščančjih prsi (moške, ženske, vseeno)
- nekaj zelenjave: grah, koruza, mlad korenček (jaz sem imel pri roki Špar pakiranje, morda celo Hofer, ne vem več, vseeno)
- Kuskus, kateri ne vem, slovenski proizvod, instant, zelena vrečka. Drugega še nisem videl v trgovinah.
- Olje Gea, omega-3. Če je pol tako zdravo kot piše na etiketi, potem je vredno pregrešnih 5EUR po litru, namesto olja se splača uporabiti tudi kokosovo maslo/olje.

V pol litra vode dodamo en ščepec soli in nekaj olja. Postavimo na štedilnik in medtem, ko se voda greje in pripravlja na vretje poiščemo primerno posodo v kateri bomo pripravili piščanca, ki smo ga pred tem narezali na čim manjše koščke³. V posodo vlijemo nekaj olja, recimo, da prekrije dno, končna globina nekje okrog 3-5mm. Posodo postavimo na ploščo/plin/ognjišče in vse skupaj užgemo na maksimum⁴.

Sedaj je potrebna hitrost in spretnost. V olje, ki bo iz sekunde v sekundo bolj vroče stresajte notri stvari tako kot bom naštel in ne pozabite na vmesne mini-naloge⁵:

- Zrnasta čebula⁶. S čebulo lahko pretiravate, škoditi ne more.
- Curry. S tem ne morete pretiravati, čebula, ki je sedaj že rahlo rumenkaste barve, bo s pomočjo currya postala popolnoma rumena. Curry se iz tistih posodic siplje prekleto počasi, odtrgajte zgornji pokrov posodice s curryem. Če ga bo za eno malo žličko, ga ne bo preveč.
- Med dodajanjem čebule in currya besno mešajte.
- Voda za kuskus bi morala vreti, vanjo vsipljete celotno vsebino vrečke v kateri je kuskus, na hitro pomešajte ugasnite ploščo, razpihajte ogenj, karkoli pač, v glavnem prenehajte dovajati temperaturo in pokrijte posodo.
- Med vsem tem časom ste morali malo pomešati curry in čebulo na olju. Prejšnja naloga ne bi smela trajati več kot kakšno minuto dragocenega časa. V posodo z oljem sedaj vsipljite začimbe. Katere? Stvar se odlično obnese samo z Origanom. Če vam je to premalo, potem dodajte, timijan, majaron, baziliko. Začimb lahko dodate v izobilju. V posušenem stanju naj vam napolnijo kar eno celo, krepko pest.
- Na hitro pomešajte in v vse skupaj dodajte nekaj instant česna⁷. Toliko, da ne bo preredko in ne pregosto posejan po dnu posode. Tudi stvar okusa. Štejte do dvajset. Česen bi moral postati bledo bledo bledo rumene barve.
- Meso! Piščančje grudi v zmes! Meštajte, mešajte in mešajte. Piščanec naj postane bele barve.
- Minilo je kakih pet minut, če se vam v mikrovalovki še vedno vrti zelenjava jo vzemite ven. Ne sekirajte se, če bo še malenkost zmrznjena.
- Nikar ne zapečite piščanca. Meso mora ostati belo, malenkost rumenkasto, mehko in nežno.
- Napitajte kuro z zelenjavo. Koruze bo kura vesela! Mešajte, pokrijte za kako minutko ali dve. Ne dušite predolgo, ker boste sicer dobili slovensko zelenjavo, razkuhan zdriz, ki je še za kremno juho preveč razkuhan.

Foto finish, imate otroke, ki brez zadržkov jedo prilogo zmešano z ostalimi stvarmi⁸? Da? Sesipljite vsebino posode s kuskusom v posodo s piščančjimi dojkami. Upam, da se niste ušteli v volumnu in da ste kuskus pravilno skuhali in v posodi ni ostalo nič vode.

Drugi del foto finisha. Bi radi omako? Slastno omako za oblizovanje prstov⁹? Upam, da tegale ne berete sproti, med kuhanjem oziroma, da vaši otroci ločujejo glavno jed in priloge, v nasprotnem primeru vas čaka težka naloga ločevanja kuskusa in piščanca z zelenjavo. Opustite misel o omaki. Torej, za omako v mešanico zelenjave in piščančjih jošk vlijte 2dcl vode. Lahko več, če želite več omake. Zgostite z najbolj enostavnim gostilom pod soncem. Puščavskim peskom. Ne, hecam se. Dve žlički moke zmeštate z malo mrzle vode. Pol decilitra recimo. Potem to počasi, po potrebi dodajajte mešanici, ki se bo počasi gostila. Nehate ob primerni gostoti. Upoštevati morate tudi malenkostno latenco zgoščevanja zato ne pretiravajte na začetku.

Za zgostitev lahko uporabite tudi kaj drugega. Marsikdo prisega na sladko smetano, nekateri na kislo, drugi na industrijske Gustine, ki so bazirani na škrobu¹⁰. Nekateri na sojino in riževo moko. No jaz sem še vedno zagovornik dveh žličk moke v vodi.

Pozoren bralec in kuharski mojster bo lahko opazil, da sem sol dodal samo pri kuhanju kuskusa. Tudi tam se ji lahko brez skrbi izognete, tudi olju. Zakaj brez soli? Curry je slan ze sam po sebi, poleg tega pa sol brezkompromisno ubije vse druge okuse, ki jih druge začimbe sicer dodajo. Sol je bad-bad in Kit v večini primerov kuha brez soli¹¹.

Ob vsem skupaj postrežemo se s svežim Hoferjevim motovilcem. Z nekaj soli, bučnega olja in kisa. Pijača, jabolčni sok ali voda.

Dober tek.

PS: Zakaj je naslov o večerji, ki se sama skuha? Zaradi kuskusa. Samo v vrelo vodo ga vržeš in pustiš.

1. ki sem jim včasih pravil kar otrobi(↩)
2. in drugih stvari(↩)
3. 1.5cm x 1.5cm bo kar prav(↩)
4. če imate zmrznjeno zelenjavo jo stresite na krožnik in zabrišite v mikrovalovno pečico, program odmrzovanja, to storite preden daste posodo z oljem na ploščo.(↩)
5. se vidi, da igram Neverwinter Nights 2(↩)
6. instant čebula, manj jokanja, nič nadležnega rezanja in v večini primerov bolj aromatičen okus in vonj(↩)
7. Saj veste, to so koščki česna, ki je bil zmrznjen in nato posušen.. (↩)
8. midva jiih nimava, vse se je strogo ločeno, ponavadi se tako ali tako poje samo priloga…(↩)
9. jaz je ponavadi ne delam(↩)
10. in še na marsičem drugem(↩)
11. in pri tem včasih posluša nerganje, drugih družinskih članov(↩)

Še malo pa se bom že tretjič danes lotil dokokončanja nedokončanega dela. Zakaj tretjič? Zato, ker se vsakič, ko primem lopato v roke, nad menoj odpre ena pipca in name ulije eno ploho dežja.

Prosim, zaželite mi srečo, da bom lahko danes sejal travo. Le tako bo jesenski BBQ party lahko na prijetni travi…

Predlagam, da uvedemo še Refoškanje, Teranovanje, Sadjevanje in Pelinkovanje. Nato dodamo še Dan Bambusa, Dan Bevande, Dan Špricarja, Tequilla celebration Day, Dan zdravja z Jegrom in dan Ječmena.

Vse samo zato, da našemu narodu podamo čim več razlogov, da se brez razloga napijejo do nezavesti. Drugugače sploh ne bi nihče vedel čemu alkohol služi.

Ne, ne razumem teh praznikov. Nisem jih razumel niti takrat, ko sem tudi sam užival alkohol.

Kot sva na nekem sindikalnem izletu ugotovila s sodelavcem:

“Človek se je na moč potrudil, da je praktično iz vsake rastline naredil alkohol. Če se pa to ni dalo, jo je pa pokadil.”

Moja pot v službo zadnje čase traja približno desetinko sekunde. Toliko traja, da se zamenja virtualni dekstop.

Koliko časa pa vi porabite, da pridete v službo?

V avtu, na poti iz vrtca:

Ema: “Ati, a dežuje?”
Ati: “Ja.”
Ema: “Zakaj pa dežuje ati?”
Jakob: “Ja, zato ker je nevihta!”

Popoldan ob sedenju pred televizijo, Ema prinese nekaj lego kock:

Ema: “Na ati.”
Ati: “Kaj naj s tem?”
Ema: “Ati, ja nekaj sestavi!”
Ati¹: “Aha…”
Ema: “Ati, pokazi, da vidim kaj si sestavil.”
Ati, da neko precej naključno narejeno skulpturo iz kock Emi.
Ema: “Hmmmm, Helikopter! Bravooooo!”

Tik pred spanjem, na sekretu:

Ema: “V vrtcu nisem nič kakal.”
Ati: “Kako pa to, da ne?”
Ema: “Ja, nisem kakal. Sem včeraj pri babici.”
Mama: “Pa si veliko nakakala?”
Ema: “Ja sem ja. Lucija je pa čisto malega bekeca naredila. Malega malega.”
Ema: “Veš, sem bil pri zdravniku.”
Mama: “Kaj ti je pa blo?”
Ema: “Prstka mi je odrezal. Tk, tk, tk, tk. Tako mi ga je odrezal. Pa ga ni blo več.”
Ati: “Aja?”
Ema: “Ja, veš, potem mi ga je pa dal nazaj in je zrastel. Ko sem bil še mali sem bil dojenček, zdaj sem pa zrastu in sem Ema!”
… … …
Pretežno monolog je potem trajal skoraj pol ure.

1. prične s sestavljanjem in Ema mu podaja kocko za kocko(↩)

Človek se takole nič hudega sluteč, ob pozni uri, po napornem dnevu, spravi spat. Vstane izza računalnika, se odpravi po hodniku do kopalnice, kjer bo opravil še vse potrebne potrebe in nekje na sredini hodnika zasliši neko šumenje…

Sem mar pustil odprto vodo? Ne, saj cev sem pospravil. Sem vodo zaprl? Hm, ne vem, po polnočnem zalivanju vrta sem se odpravil gor  v sobo. Joj, saj res, v sobi bi moral ugasniti še luč in zapreti okno, poleg tega bi bilo treba zviti cev za zalivanje, jo sneti s pipe, pred tem pipo seveda zapreti. Kaj hudiča je to šumenje?

(more…)

Po tem, ko sem izvedel, da v Bauhausu nimajo na voljo za izposoje freze¹, no imeli so jih, samo so bili vsi izposojeni. Sem v roke vzel lopato in se lotil dela. Ni pretekel cel dan, ko je nastalo tole:

Takole na oko 150 kvadratnih metrov, verjetno kak meter več. Od sedaj naprej se bom imenoval TheFreza!

Češnja na vrhu vsega pa je bilo zalivanje trave slabo uro nazaj, medtem, ko je name sijala tale kolegica², pitje proteinskega napitka in prepevanje pesmice: Fuzbal smo špilal in požvižgavanje uvodne skladbe priljubljene družine. Na žalost nisem uspel priklicai niti enega soseda, tako, da je moje dejanje ostalo prikrito.

1. Rahljalnika zemlje(↩)
2. slikano včeraj z mize in skozi okno, prosim opozorite Gaby kakšne kvalitetne slike dela moj aparat…(↩)

Otroke je vedno treba nekako zaposliti, jim zastaviti nek cilj. Nekaj k čemur potem stremijo skozi cel dan in so zaradi tega bolj pridni¹, danes je bil ta cilj šotorjenje. Danes bomo spali v šotoru! Juhu!

Nič lažjega kot to. Ena odeja, malo napenjanja med pohištvom in to je to. No, ni bilo. Povešena streha, premalo pohištva in mest kamor bi lahko odejo zataknil in priprl. Kot se za geeka spodobi sem šel in poiskal nekaj drugega materiala in pripomočkov. Kabel in klešče.

Malo zavezovanja in napenjanja…

Vse skupaj se je iz prvotnega designa spremenilo v končni izdelek…

In nato sta Jakob in Ema spet zaspala skupaj, po precej dolgem času…²

1. pridnost katera potem traja celih petnajst minut, če ima človek malo sreče(↩)
2. Malenkost, da sta prišla ven iz sobe še kakšnih sedemkrat, preden sta v resnici zaspala, bom tokrat izpustil(↩)

Res je. Po tem, ko zgubljaš čas z neko bebavo napako¹ in že rahlo slabe volje obupaš nad vsem skupaj...

... torej, po tem se poglobiš v aerodinamiko svojega avtomobila² in ugotoviš, da je dejansko potreben popravka, kar na hitro opraviš na sosedovi ograji, ...

Po vsem tem prideš domov, pogled ti zastane, srce vzrepeta in zavzdihneš: "Trava! Trava, moja prelepa trava, travica!". Seveda takoj hitiš po fotoaparat in med preskakovanjem stopnic prepevaš:

Down the lane I walk with my sweet Mary, hair of gold and lips like cherries.
It's good to touch the green, green grass of home.
Yes, they'll all come to meet me, arms reaching, smiling sweetly.
It's good to touch the green, green grass of home.

1. pozorni bralec bo takoj opazil bistveno razliko med $fileKey in $file_key(↩)
2. še ne tako zelo starega, ki ima komaj 6153km(↩)

Ne verjamete?!

Vsi fejsbukrji lahko pogledate tole sliko! Na nej je precej jasno razvidno, da je Damjan Murko zaklal zajca in ga nese pod kolarnico kjer ga bo privezal za zadnje tace in mu odrl kožo...

... no, morda je pa to ravnokar storil in samo kožo nese na gnoj.