… želim vam vse najboljše za Dan Mladosti! Živel tovariš Tito, živela komunistična partija!

Lepo je v naši domovini biti mlad,
v deželi kjer so si ljudje kot bratu brat!

Najbolj mi je všeč možnost, da ne moreš zamenjati svojega gesla, če si ustvariš račun samo za pisanje komentarjev. To je nekaj kar bi si vsak želel. Vedno imeti geslo ‘4fagu’…

Polne prelepih besed, toplih sporočil, dobrih namenov, na stotine pocukranih misli, ki bi pri nekem diabetiku pokurile pet letno zalogo inzulina, vse te misli in želje shranite počakajte do velike noči in potem še do rojstnega dneva in če ste ustreznega spola tudi do dneva žena.

Potem jih pa med seboj primerjajte. Podobnost bo neverjetna in naravnost fantastična. Ali to pomeni, da stvari samo kopiramo in prepisujemo, spreminjamo imena praznikov a želje so vedno enake in hkrati iskrene? Ali to morda pomeni, da so želje samo nek kliše, standard, ki se ga držimo kot pijanec plota in jih izražamo zgolj iz navade?

Nič kaj pristnega se mi ne zdi na ne vem koliko voščilnicah, ki sem jih dobil od popolnoma različnih ljudi a hkrati mi vsi želijo enako ob vseh praznikih, praznovanjih vsako leto znova in znova.

Ljudje, zakaj pišete voščilnice?

Z dilemami so vedno težave. Dileme, ki se začenjajo pojavljati v tem predbožičnem času so še posebej nadležne. Kakšna jelka, plastična? Naravna je precej lepša ampak kdo bo čistil iglice, ki se vsujejo s smreke še preden mine teden dni. Kam s smreko po tem, ko jo je treba pospraviti? Nek fužinčan se je lepo znašel. Jelko je zabrisal na balkon, jo pustil tam kak mesec dni po novem letu, nakar jo je zabrisal iz balkona nekam v prostor. Tako je pristala pred blokom in tam precej žalostno trohnela. Brez okraskov.

Kakšne barve bodo okraski? Koliko jih bo? Kako kičasta bo celotna kompozicija? Potem so na vrsti tudi darila, bolj smo globalizirani, bolj so pomembna! Dvajset let nazaj, so bila skoraj prepovedana saj so praktično simbolizirala rojstvo opija za ljudstvo. Danes pa,¹ danes je pa vse drugače, darila, takšna in drugačna, za dedke, babice, tete, brate in sestre, matere in očete². Kaj naj kupim temu in onemu, če temu kupim to ali bo oni drugi užaljen? Koliko denarja? Kaj naj s tistimi, ki najprej ocenijo koliko bi darilo utegnilo stati in če se jim ga sploh splača sprejeti.

Na srečo teh dilem nisem nikoli imel. Za sam božič smo se redko obdarovali, čeprav smo bili kar precej krščanska družina. No, pravzaprav smo se vedno, kadar so se drugi obdarovali, mi obdarovali bolj skromno. Naj si vsak bralec namisli nekaj cankarizmov³ in jih sedaj vstavi v besedilo…

Nismo se ravno na veliko obdarovali, božič smo praznovali v precej ozkem družinskem krogu, poleg vsega pa smo bili še precej outsiderski do ostalih malo širših članov družine. Vse od mrzlih stricev, do sošolcev očetovih bratrancev.

Z Gaby sva stvar rešila precej preprosto. Vsi, ki jih obdarujeva dobijo isto darilo. Letos se bo to zgodilo že drugič zapored. Kaj bo drugo leto še ne vem, bo pa nekaj podobnega.

Po uspešni rešitvi vseh prej omenjenih dilem pa pride tista najhujša, dilema, ki nastane šele takrat, ko človek odide od doma in začne nek poljedelski odnos s pripadnikom istega ali pa nasprotnega spola⁴. Takrat se vedno pojavi vprašanje: Kje bova pa letos za božič?

Kar naenkrat imata dve družini že dolgoletno tradicijo božičnih večerov, obdarovanja, okraševanja božičnega drevesa⁵. Potem pridejo na svet še vnuki, najprej en, potem drugi, kaj pa sedaj? Iz dveh družin so nastale tri družine. V idealnem svetu, bi vse tri družine praznovale božič skupaj. Problem bo nastal, ko bo namesto treh družin kar pet družin. Ja Kristus, kaj pa sedaj? Spet vsi na kupu?

Naravnost idealna rešitev je, da potem tista tretja, novo nastala družina, praznuje božič po svoje.

1. pisati tole medtem , ko se mi Jakob in Ema lovita in skačeta čez mene (dobesedno), je sila naporno, ker bolj malo vidiš ekran, po tipkovnicah tacajo male nožice in tako naprej… ampak sedaj je bolje, našla sta zabavo v tem, da me vlečeta za lase in ušesa in bolj se derem AU, bolj se režita(↩)
2. očete?!?(↩)
3. cankarizmi, podobno kot aforizmi nosijo neko sporočilo, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so tukaj zgolj zato, da poudarijo, morda celo karikirajo, avtorjevo turobno, revno, bedno in težavno, naravnost cankarjevsko otroštvo. Mati, kave!(↩)
4. kar se mene tiče lahko tudi s pripadnikom katere druge vrste…(↩)
5. Kaj je sedaj prav? Božično drevo ali novoletna jelka? Če prvo, a je lahko potem to topol ali pa smreka ali mora vseeno biti jelka? Wiki pravi, da mora biti nekaj v bližnjem sorodu z jelko.(↩)

Dve preprosti besedici, ki sta bili precejkrat uporabljeni v osnovni šoli. Seveda kot žaljivki.

“Fak, kwa si peder!”
“Dej spizdi lezba!”

Zanimivo pri celi stvari je to, da sta ti dve besedi pomenili nekaj slabšalnega. V veliki večini primerov pa takšno zmerjanje ni bilo v nobeni povezavi s spolno usmeritvijo posameznika. Čemu uporaba teh besed? Biti peder ali pa biti lezbijka je torej nekaj slabega? Ali lahko potegnemo kake vzporednice z drugimi žaljivkami?

Precej priljubljeni žaljivki sta bili tudi kmet in smetar. Biti kmet je najbrž slabo, prav tako tudi, če si smetar. Ampak si zaradi tega slabši od drugih? Včasih bi lahko rekel, da nam kmetje dajejo za jest in da zaradi kmetov ljudje v mestih dobijo svežo solato in kruh na mizo. Pa tudi kak kos mesa. Dandanes pa za to posrkbi prehrambena industrija. Nažreš se umetnih nadomestkov za meso, za zelenjavo in sadje in to je to. Torej biti kmet najbrž pomeni res nekaj slabega. Kaj pa smetar? Ah, smetarji pobirajo smeti, torej je to samo po sebi slabo. Nevem, zakaj se ni pojavila še kaka druga podobna žaljivka, povezana s poklici. Nekomu bi lahko rekel, da je strojevodja.

“Stari ej, ti si tak knjižničar!”
“A poznaš Lovrota? Ej, ta tip je tak arhitekt!”
“Dej ne bit ekonomist, no!”

Še kaka primerjava? Živalski svet? Bik, krava, konj, kobila, prasec, prasica… Je biti konj slabo? Celo življenje te jahajo, vlečeš plug¹ in na koncu te predelajo v horseburger. To že ne more biti dobro. Krava celo življenje pase travo, prav tako bik. A vendar, so tudi dobre lastnostni, kravo celo življenje vlečejo za bradavice, že res, da je tja gor priklopljen molzni stroj ampak elektro stimulacija je boljša kot nobena stimulacija, mar ne? Spet slaba stran je, da moraš za to, da te vlečejo za bradavice, vsake toliko časa na umetno oploditev. Na koncu ne končaš v horseburgerju ampak v Big Tasty-ju. Slabo je biti tovarna mleka, čeprav te vlečejo za bradavice? Ampak biti bik pa najbrž ni tako slabo? Molzejo te ne. Vsaj ne za mleko. Spet elektro stimulacija! Juhuhu, ali pa še bolje, nekdo ti ga kar na roko vrže.² Nekje mora biti en keč, biti bik pa že ne more biti dobro, mar ne? Celo življenje te dobesedno drkajo na koncu pa končaš v tatarskem bifteku. Tako ostaneta samo še prasec in prasica. To se pa že sliši slabo, končaš v hrenovkah in jetrnih paštetah, celo življenje spiš v lastnem dreku, čeprav ne po svoji krivdi in pretežno se prehranjuješ s pomijami. FUJ!

Vse lepo in prav, vse popolnoma pravilno uporabljene žaljivke ampak zakaj bi nekomu rekel peder ali pa lezbijka? To me pa res zanima.

Prav tako me zanima zakaj bi pedrom in lezbijkam prepovedal poroke? Pardon, poroka je samo med moškim in žensko. Po kaj jaz vem katerem zakonu. V redu, moški in ženska se poročita. Moški in moški se moročita, ženska in ženska pa se žoročita.

Evo problem rešen, isto spolni pari se ne bodo poročali, tako bodo vsi veseli.

Vsi drugačni, vsi… erm …drugačni.

Ampak kaj, ko se sedaj ljudje sprašujejo ali bi bila dva isto spolna partnerja normalna starša ali ne.

1. katerega šofira kmet!(↩)
2. je bik peder, če to stori moški veterinar/osemenjevalec recimo?!(↩)

Jinggle bells, batman smells, Robin laid an egg.
Batmobil has lost its wheel and Joker got away.

Sindikalne zabave in izleti v tistem pravem pomenu besede¹ so izginili. Preprosto jih ni več, nadomestile so jih neke precej skapitalizirane zabave in obiski zabaviščnih parkov².

Rezultat je pa (žal) še vedno isti.

Tako se človek vpraša ali je bilo vredno se izpostavljati nekaj kilo watov ‘glasnemu’ ozvočenju, se pretvarjati, da plešeš³ in se v bistvu zmerno zabavati. Ura je malo čez pol tretjo, avtobus za nazaj je bilo treba čakati skoraj eno uro. Čez slabo uro se bom pa peš odpravil proti domu⁴.

Že kar vidim o čem bom razmišljal. O tem kje je smisel vsega tega. Ampak vem pa, da se bom pridružil skupini bloggerjev, ki piše o tem kako so ga žurali. Z majhno razliko, napisal bom Preživetveni vodič⁵ za zabave namenjen geekom⁶.

Z obveznimi barvnimi fotografijami!

PS: Tole sem pisaril na avtobusu, sedaj pa popravljam.

1. socialistično komunističnemu s pridihom bivše Jugoslavije, pa naj bo to dobro ali slabo(↩)
2. spet, to je lahko dobro ali pa slabo(↩)
3. ker plesati v bistvu ne znam, ‘I just mingle’(↩)
4. ni bilo potrebno, ker me je do doma zapeljal sodelavec(↩)
5. survival guide(↩)
6. ustrezna slovenska beseda??(↩)

Drugi poizkus.

Hecni so, ni kaj.

To je daleč najbolj kičasti del leta.

Odgovor na komentar, ki je postal kar samostojen zapis…

Dajana, daj ne jokaj, ker ti manjka funkcionalne pismenosti in očitno nisi razumela tega kar sem napisal.

Zakaj si shizo? Ti in had? Pa še nekaj je takih, je že Cookie o tem pisal, pa se ne bom ponavljal. Sicer je pa odgovor že v samem zapisu ampak, si ga v afektu verjetno spregledala.

Zakaj je bil izbor udeležencev konference bebav? Preprosto zato, ker je Had že sam povedal, da se mu gre za število obiskovalcev, mar nisi spremljala ‘tekme’ na večerovih blogih? Potem je bil prisoten se Gušti, ki je prav tako povedal, da sploh ne ve kaj je blog in da piše samo zato, ker ga Siol plačuje. Potem ostaneš še ti. Tebe ne poznam. Zate sem prvič slisal takrat, ko so začeli omenjati dotično okroglo mizo. Torej že ne moreš biti nekdo, ki bi lahko kompetentno govoril o blog sceni pri nas. Vse kar lahko narediš je to, da poveš, da je fajn pisati blog. Heh.

To, da te ne poznam in da nisi ustrezno podučena o tehnologijah, ki se povezujejo z blogi pove samo to, da si nekdo, ki piše blog, nič drugega. Torej, če na vse skupaj pogledava malo s strani, Siol je organiziral konferenco o blogih in nanjo povabil enega uporabnika, enega, ki se na stvari sicer spozna ampak mu je vseeno in nekoga, ki do nedavnega še sploh uporabnik ni bil.

Recimo, da Renault organizira okroglo mizo o osebnih avtomobilih, nanjo povabi nekoga, ki vozi Cliota, nekoga, ki zbira avtomobile in nekoga, ki ima vozniški izpit štirinajst dni, delal ga je s Cliotom in sedaj vozi Cliota, ker ga je kolega zato nahecal.

Fino, a ne?

Kdo, koga bere mi je pa čisto vseeno, kar sem pa že večkrat povedal.

Martin, ah, tebe ne bom nič analitiziral, kriza srednjih let, ki je nastopila zaradi matriarhata v družini. Povedal pa tako ali tako nisi nič pametnega. Tole si poglej.