Ne vem pa ali sem bolj lačen kot zaspan ali pa bolj zaspan kot lačen. Predvsem mi je pa rahlo dolgčas. Lahko bi šel igrat UFO. Samo se mi ne ljubi. Lahko bi šel kako pametno stvar nakodirat. To se mi tudi slučajno ne da. Mogoče bi moral prižgati kadilo in se psihično pripraviti na službo v ponedeljek. Po skoraj mesecu odsotnosti bom spet na delu. Kaj, ko mi pa ta kadila smrdijo.

Naredil bi si čokolino, pa ga ni več ne vem koliko v vreči. Mogoče bi lahko šel naprej in bi bral knjigo, samo potem bi sigurno zraven zaspal in to lačen! Čeprav moram priznati, da me resnično firbec matra, kaj se bo zgodilo z Beanom. Ako bi bil pravilno inspiriran, bi lahko kak smiselen blog entry napisal. Pa nisem.

Zadnjič klikam po TVju¹ in gledam, kaj mi ponuja izbor programov. Pa bolj gledam, manj pametnih stvari je za videti. Telenovele v katerih ljudje govorijo pretežno špansko zveneče jezike so precej hecne za pogledat. Prav poseben način režije, umetna razsvetljava, da bolj umetna ne bi mogla biti in pa fenomenalna igra igralcev. Fenomenalno, resnično, sploh izrazi na obrazih. Za crknit od smeha!

Najbolj me pa fascinirajo reklame. Pardon oglasi. Ob gledanju teh kratkih filmčkov, kratkih zgodbic in prigodic se mi prikrade nek tak žar v oči, moji možgani divje poplesujejo med kalkuliranjem potrebne količine petroleja in temperaturo vžiga enega marketingarja. Pardon, reklamnega agenta.

Tisti, ki pa reklame uvrščajo v program so pa sploh cvetke… Kanal A ima tako shemo:

- Oddaja se bliža h koncu, konec kadra, zgleda, da je konec oddaje.
* Oglasi.
- Oddaja se nadaljuje, vse kar po oglasih vidimo so ending credits.
* Oglasi.
- Začne se nova oddaja, ves vesel gledaš prvih nekaj kadrov.
* Oglasi.
-…..

WTF?! A niso kaki zakoni, ki bi to preprečevali in omejevali? Kot kit, bi se bom najbrž moral obrniti k društvu proti mučenju živali… Or so it seems.

No, nazaj k oglasom. Fascinirajo me. Resnično. Če bi lahko naredil mašino, ki bi črpala energijo iz neskončnosti problema o tem ali so bebavi ustvarjalci oglasov ali so potrošniki tisti, ki so retardirani, bi obogatel, verjetno tudi zavladal svetu, potem bi lahko vse marketingarje zabrisal na en planet² in bi bil mir, sicer bi potem tudi energetski vir usahnil ampak, bilo bi vredno.

Kdo kupi tabletko za strojno pranje posode zato, ker piše na njej 5 in 1? Fuck that! Ali pa, katera ženska kupi maskaro zato, ker ji trepalnice razpre na 360 stopinj ali pa, ker trepalnicam petkrat poveča volumen. WTF?³ Katera si želi take, srednje debele zobotrebce namesto trepalnic?

Kdo sili ustvarjalce reklam, da ustvarjajo take naravnost debilno retardirane reklame? Je človeštvo res tako globoko zabredlo v neizmerno neumje in kronično pomanjkanje uporabe možgan? Nas je v to prisilila evolucija? Imajo evolucijsko prednost tisti, ki so uporabo možgan spravili na minimum? Bomo čez nekaj generacij samo še en kup žolce z nekaj refleksi? Po-amebili se bomo! Ohhh, kako lep in sočen zrezek, kako slastno se bom ovil okoli njega. Mmmmmmm. Mljask, mljask.

Še ena stvar v zvezi z reklamami. Njihova statistika. Krema, za glajenje gub. Zgladi, do XX procentov gub in deluje v X urah! Opazna razlika! In tam potem zvezdica!

Aha, footnote! Kaj pravi footnote? Pojma nimam, tako hitro zgine, da še jaz, ki se imam za človeka, ki precej hitro bere ne ujamem kaj piše v tisti footnoti. WTF?! Tudi to bi morali imeti z zakonom določeno.

“Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom…”

A to pa lahko vsakič sproti poslušamo? In ko se grem nek možganski ‘frame-by-frame’ analizator reklame uspem prebrati tisti footnote ene izmed reklam.

Asterisk je bil narejen ob številu procentov ki izboljšajo kaj jaz vem kaj. Izvem, da je bilo v ‘študiji’ 125 žensk in da je rezultat ‘do 40% izboljšanje’ pri zadnji tretjini testne skupine in da je bila ‘metoda merjenja’, drumroll zahtevam, resnično. Bom z bold napisal, da bo bolj poudarjeno. Mastno!

SAMOOCENA

HELL YEAH! Samoocena je metoda merjenja vpliva in delovanja neke ženske kozmetike! Ja ne vem no, a se samo meni zdi, da bi se tudi Janez Kmetavz iz male zaplane pod tursko goro tej stvari huronsko smejal, če bi dejansko to prebral.

Samoocena! No, gospa, s tole kremco se namažite in povejte kolk procentov se vam je rit zmanjšala… Ja gospod, tale kremca je pa res super! Vsaj 120% mam manjšo rit! Odlično gospa, zdaj se pa umaknite, da s tole manekenko posnamemo reklamo.

Komaj čakam, da mi prodajo 34v1 tabletko s katero bom lahko pomival po tleh, si z njo brisal rit, pomival posodo, pral perilo, jo uporabil za mehčanje perila, z njo odstrnjeval madeže, umivanje zob, odstranjevanje mozoljev, poliranje avtomobila⁴, prav priročna bi bila tudi kot majhna nočna lučka, zapela bi mi uspavanko, z njo bi poliral tudi čevlje, če bi bil pa res razpoložen, bi pa vanjo lahko vtaknil detonator in jo uporabil kotpriročen kos razstreliva….

Kdo je tukaj Homo Retardus?

1. pri meni je gledanje televizije precej redko opravilo(↩)
2. Restavracija Na Koncu Vesolja, D. Adams(↩)
3. Danes bom tole precejkrat napisal(↩)
4. ok, ZAKAJ bi to počel mi tudi ni jasno(↩)

Če bi pisal o Jezusu, bi bilo še vse OK!

Tako sem pa randomly klikal po blogih in firbcal kaj ljudje pišejo:

“Ko sem gledala ta video, se mi je skoraj utrgalo. Steve Ballmer, I love you. Bill Gates, vsak dolar, ki ga imaš, si si zaslužil.

Hvala, ker ste mi dali Microsoft, hvala, ker ste povezali svet z internetom. Hvala za energijo, za adrenalin, za neskončno moč in možnosti, ki iz tega lahko nastanejo.”

Včasih si želim, da bi imel eno tipko na tipkovnici in ob pritisku na njo, bi željeno osebo po glavi butnilo kladivo.

Monty Phyton standard issue kladivo.¹

1. 16T(↩)

Začelo se je na Slo-Techu, v Nakladalnici. Alexius Heristalski je začel pesniti. Navdihnil me je, potem se mi je pridružil še Nathan in tole je plod skupnega dela.

Na Soncu, rehaul edition¹

Jaz ne morem več na vročem živet
Jaz bi skoču v vodo,
Jaz bi hotu klimo ‘met.
Zdaj ne rabim več ostalih stvari,
Dejte mi monterja,
K našraufa te stvari!

Doživel sem že kar nekaj hladnih lepih dni,
A včas’ blo je res mrzlo,
Da k’r tresl mi je kosti,
Zdaj ležim spet na kavču,
In si mislim lepote,
Nesrečen k’r mižim.

J’z ne verjamem v nebo
Dobro klimo treba ‘met.
J’z ne verjamem v nebo
Dobro klimo treba ‘met.

K bi letos vidu zimo mal prej,
Iz ceste bi kidal sneg,
In odtajal ves moj pleh.
Vsak komar, ki me pogleda v oči,
Si misl’ svoje,
In k’r pije mojo kri.
Kako nej svoj telo v morje potopim,
Se namažem s kremo,
Preden čist ne pordečim.
Rad bi vidu, da bi šlo to z nami,
Prav kmal’ bomo vidl,
Kako bo zebl nas pozim.

J’z ne verjamem v nebo
Dobro klimo treba ‘met.
… repeat …

1. Original besedilo by Siddharta(↩)

Na Slo-Techu so se sli kdo bo napisal najkrajši Hello World program. Baje za Windows. Jaz sem se tega lotil na Linuxu.

Executable, ki je dolg 104 byte in izpiše besedo Pozdrav. Stvar bi bila lahko še krajša, vendar potem ELF header datoteke ne bi bil več prepoznaven, zmutiliral bi ga lahko do amena! Sedaj pa je ELF header skoraj¹ nedotaknjen.

PS: Objavljena je ena izmed verzij programa, kjer sem se igral z osem bitnimi registri.

1. V prvih nekaj bytov ELF headerja sem stlačil besedo Pozdrav, tam so bile sicer same ničle. What a waste of space! (↩)

Dvainštirideseti sem hotel napisati komentar, pa je cela stvar zrela za post. To pa zato, ker je to a claim with a twist!

Torej, cerkev (govorim na splošno za katerokoli versko inštitucijo) ni ničesar kriva. Oni so inštitucija sestavili so svoj program, ga začeli reklamirati in je problem ljudi, če mu sledijo!

A ne da? Je tako? Seveda je! Prav tako niso marketingarji ničesar krivi. Oni samo delajo reklame in oglase. Problem ljudi pa je, da padejo na stupidne oglase!

FLAP FLAP FLAP!¹

1. To je bil zvok prašiča, ki je letel mimo mojega okna...(↩)

V očeh se mi je iskrilo, gledal sem jo, nisem si mogel pomagati. Pomislil sem, prasica mala. Psica! Bitch! Preplavljala me je neka čudna napetost, čutil sem vsako mišico v svojem telesu, klečal sem. Pohlevno, na kolenih. Čutil sem, kako sem drgnil gor in dol. Vsake toliko časa sem stisnil in masiral. Čutil sem mokroto, vlago in spolzkost. Cedilo se je tudi iz mojega hrbta, potne kapljice, ki so se potem zbrale v kotanjici na križu. Počasi sem se dvignil, zagrabil sem z obema rokama in se molčno uprl naprej, počasni in močni sunki, naprej in nazaj. Grob sem bil. Hitel sem, divje sem porival naprej in nazaj in začutil sem, da se bližam koncu, vrhuncu. Ni bilo več daleč, do konca.

Kriknil sem, precej zmagoslavno. Obrisal sem pot s čela in se nasmehnil. Pogledal sem proti njej, proti psici, z rjavimi očmi me je gledala, povsem tiho, dihala je hitro in sunkovito...

... BigWhale, na vseh štirih, z vedrom vode, cunjo v rokah pomiva tla v kuhinji. Psica se goni, za njo občasno kaplja. Je spet v tistih 14 dnevih.

A je kdo podvomil?

Kaj praviššššššššššššš?

Sta se pogovarjala dva balona, ki sta pohajkovala po puščavi...

Tudi jaz sem rekel pazi kaktus, ko je Ema brskala po polici nad posteljo. Ema je nadaljevala z: "AAAAAAAAAAAA". Sledilo pa je puljenje bodic iz njene noge.

Ah, otroci.

No, trenutno sem še vedno v vlogi očeta samohranilca in hkrati oskrbnika 3/4 invalidne Gaby. Vsaka stvar terja svoj davek. Tako sem precej zreduciral svojo uporabo računalnika. Torej, če že sedim, klečim ali pa stojim (ja, to znam v kakršnem koli položaju) in delam za računalnikom, sem precej produktiven. V prvi vrsti preigravam UFO: Enemy Unknown, kako desetletje staro igro, ki jo precej uspešno poganja DOSBox. Ali pa prav na veliko debatiram z Glisto, Hirkani in Gaby. Svašta, bi rekla krava, ki je sedela na drevesu in kvačkala namizni prt, po tem, ko je videla, kako je mimo nje priletela riba.

Red Alert! Ja, Red Alert smo imeli sredi noči, dva dni nazaj. Kaj se je zgodilo? Kot že marsikdo ve, je prišlo kmalu po Eminem rojstvu do precej komplikacij. Zaradi tega in zaradi njenega zastoja dihanja, so nam na pediatrični kliniki svetovali, da si sposodimo senzor dihanja, ki se ga namesti pod otrokovo ležišče in v primeru, da stvar ne zazna otrokovih premikov in dihanja, začne divje tuliti. Ziher je ziher in z Gaby sva si Baby Sense II sposodila od enih znancev, ki stvari niso vec potrebovali. Stvar je delovala precej dobro.

Dva dni nazaj, me predrami neko cviljenje, ko sem se v polsnu poskušal orientirati in ugotoviti od kje to cviljenje, se je zbudila Gaby in rekla, "Blazina"! Malo je manjkalo, pa bi podrl vrata dnevne sobe, ko sem hitel v spalnico.

Hecna reč tale senzor dihanja, sestavljen je iz dveh oziroma opcijsko treh delov. veh senzorjev in sirene. V najinem primeru je bil en senzor priklopljen na sireno in se je nahajal namestu kjer je ponavadi ležala Ema. Vendar je zadnje čase Ema že precej mobilna in se je med spanjem prestavila na spodnji del postelje in se je uspešno ognila radarju. Senzor se je zadrl Out Of Range in sirena je zatulila.

Ema je spala in je dretje sirene gladko ignorirala. Ugasnil sem vse skupaj in šel naprej spat.

Na Slo-Techu, je padlo vprašanje, kako bi napisal skripto, ki preimenuje dano datoteko v datoteko katere ime bo unix timestamp.

Darko je hitro posredoval odgovor:

Nisem si mogel pomagati, sem 'sprogramiral' se rešitev v bashu.

Včasih so stvari res preproste....

Footfan objavi fotko neke deklice, ki je brcnila marjetico, BigWhale komentira, da slika pač ni ravno etalon kvalitete. Kaj se zgodi?

Deklica se pokroviteljsko namrdne, češ, Kitu ni všeč moja noga, stopalni obsedenec me pa obtoži teženja in žalostnega otroštva.