Se vam zdi Brittney Spears na tejle sliki debela? Slika je iz njenega nastoma na MTV Awards. Namreč, po tem nastopu jo je marsikdo imel za debelo. Kaj se pa vam zdi? Je debela?

Medtem, ko sem doma in delam službene stvari tudi kaj postorim okrog hiše in v hiši. V bistvu sem na nek način postal Stay-At-Home-Dad. Življenje je lepo in med svojim delom, takšnim in drugačnim, sem ugotovil, da se lahko računalništva učijo in priučijo tudi gospodinje. Še več! Verjamem, da jim je precej lažje saj lahko marsikatero bolj ‘računalniško stvar‘ uporabijo kar v gospodinjstu. Učijo se takorekoč na povsem realnih primerih.

Danes si bomo na kratko pogledali kaj sta kopica in sklad¹.

Ti dve podatkovni strukturi omogočata shranjevanje podatkov na dva različna načina. Na skladu morajo biti stvari lepo zložene in prav lično pospravljene. Glavni problem sklada je v tem, da nanj stvari nalagamo. Eno na drugo in, ko jih želimo vzeti s sklada, jih moramo tako lepo po vrsti. Najprej tisto, ki smo jo položili gor nazadnje, na koncu šele pridemo do tiste, ki smo jo na sklad položili najprej.

Tipičen primer sklada v gospodinjstvu

Kot je na sliki razvidno je na skladu več stvari. Vendar je dostop do njih rahlo omejen. Trenutno je dostopna samo rdeča majica. Če bi želeli do rjavega puloverja, bi morali sklad precej preložiti. Če pulover vzamemo ven kar tako, se sklad precej hitro podre in pride do kake nepričakovane situacije². Precej podoben primer sklada, ki ga najdemo v vsakem domu, je ena navadna rolica straniščnega papirja.

Druga podatkovna struktura je kopica. Na kopici, pravzaprav v kopici, je lahko mnogo stvari, do njih pa lahko dostopamo precej poljubno. Če eno stvar vzamemo iz kopice, ki je lahko urejena ali pa neurejena, se z ostalimi stvarmi ne zgodi nič kaj pretresljivega, z lahkoto jih obdržimo v kopici.

Spodaj je primer tipične neurejene kopice v gospodinjstvu.

Slika pove več kot tisoč besed. V kopici imamo precej stvari in do vseh lahko dostopamo precej enostavno. Če eno stvar vzamemo ven se izgled kopice ne spremeni kaj dosti. Umazana posoda v pomivalnem koritu je podoben primer takšne gospodinjske kopice.

Za danes bo tole vse. Upam, da vam je nazoren prikaz kopice in sklada pomagal pri razumevanju teh dveh težkih pojmov.

1. stack and heap (↩)
2. napake (↩)

Clovek¹ takole zjutraj, nic hudega slutec, malo pospravlja po kuhinji in ob zapiranju hladilnika slisi nek cuden zvok, ki mu ne posveca pozornosti². Ko ze skoraj konca s pospravljanjem ugotovi, da je trenutno aktualna³ koruznica odprla novo skatlo mleka, kar niti ni tako cudno, ker imamo doma po kuhinji polno praznih in polnih tetrapakov. Njihovo stanje je pa precej kvantno. Lahko so polni, lahko so pa tudi prazni. Zato clovek, ki ima nekaj pameti, ponavadi vzame nov tetrapak in ga odpre. Torej, na pultu je bil se en tetrapak mleka, ki sem ga hotel postaviti na hladno.

Izkazalo se je, da je bil tisti cudni zvok, kateremu nisem posvecal pozornosti⁴ premikanje vratne police v hladilniku. Tale nas hladilnik je narejen tako, da ima v vratih tako snemljivo polico, da jo lahko ocistis, recimo. Ce je umazana. Ali pa polita z mlekom. Morda tudi vinom.

Ob ponovnem odpiranju vrat, se je polica, ki se je prej premaknila, preprosto snela s svojih zaticev. V vratni polici je bila steklenica vina, nekaj iz Ritoznoja⁵ in pa en liter mleka.

“Then the gravity kicked in!”
Ob opazovanju vina in mleka kako padata na tla sem najprej pomislil na to, da je precejsnja skoda, ker imam polne roke. V eni roki liter mleka in v tisti s katero sem odpiral hladilnik polna skleda  ovsenih kosmicev. Potem sem pomislil, da bi morda za preprecevanje katastrofe uporabil noge. Podstavil sem desno nogo. Steklenica je priletela nanjo. Bingo! Ampak. Steklenica se je vseeno uspesno razbila.  Nakar je mleko priletelo na razbitine steklenice. Tetrapak, ceprav narejen iz precej trpeznega kartona se je pod bridko ostrino razbitega stekla vdal.

Zalostno? Tragicno? Zgodba zakljucena? Ne se. Vse kar sem uspel izustiti je bilo “Pizda”! Ob tako veselih zvokih je firbec prinesla se nasa predraga psica. Onyx. Mesanica mleka in vina je dosegla njene tace. Vse stiri. Vse kar sem uspel izustiti je bilo “Bejz stran Onyx”! In je sla. Z vsemi stirimi stran. Po celem hodniku. Uspesno sem jo izsledil, saj je pustila precej lepe blatne sledi za sabo. Ce bi bil indijanec, bi jo lahko izsledil tudi ce bi bil slep.

Na koncu se clovek vprasa, kaj bolj smrdi? Kuhinja polita z buteljko vina⁶ ali pa rahlo skisano mleko, ki se kisa s precej veliko hitrostjo, prakticno pred ocmi opazovalca. Na nek nacin sem se pocutil kot astronom, ki mu je pred ocmi ena zvezda explodirala v supernovo.

1. Ja, saj vem, napisal bi prav ampak sem namestil KDE 4, potem sem zelel prevesti KDevelop za KDE4, pa sem ugotovil, da nucam KDE 4.1, potem sem sel prevajat KDE 4.1 in sem pobrisal polovico stvari, ki jih KDE4, ki trenutno tece, potrebuje za delo. Tako sedaj ne morem odpreti nove konzole in zivim v strahu, da bom po nesreci zaprl se to, ki jo imam odprto. Prav tako pa ne morem pognati nicesar drugega kar spada h KDE 4. Posledicno ne morem nastaviti nase tipkovnice, da bi lahko tipkal po ‘nase’. Zadovoljni z razlago? (↩)
2. Pa bi moral… (↩)
3. V vsem upanju, da se bo tale trenutno se vlekel skozi desetletja, morda celo stoletja, ce dozivimo upload (↩)
4. Pa bi moral… (↩)
5. Kdo hudica si je spomnil tako ime (↩)
6. neodprto, povsem novo, dober letnik (↩)

Ema stoji na okenski polici in odpira okno, ter se pretvarja, da plaši golobe. Opravilo, ki ga sicer sedaj počnemo precej pogosto, ker golobi zelo radi kljuvajo po sveže posejani travi.

BigWhale: “Ema, zapri okn!”

Ema se ne zmeni kaj preveč za opozorilo.

BigWhale: “Ema! Takoj zapri okn!”

Ema še naprej veselo ignorira opozorilo.

BigWhale: “EMA! A slišiš? Zapri okn in prid not!”

Ema: “Ati, to ni okn, to je šipa. Pa ne odgovarjaj mi.”

The great 4-0-4, by BigWhale

Four, oh, four - it came knocking on my door,
Until yesterday, there was a lot to see.
Things to read, things to listen and pictures of the sea.
The great four-oh-four came silently and suddenly.

Behold the great, four-oh-four,
There used to be a web page in my folder,
And now it is just an empty place-holder!
Tears in my eyes, falling on the floor.

Scripts? All gone.
Pages? There are none.
Backups? Are you kidding? None,
Disks and drives and files? All, gone.
Hairs, pulled from my head? Some.

What has happened, what did I do?
Don’t look at me, I don’t have a clue!
I’m sure it was some kind of a voodoo.
I’ll get a rag-doll and make some too!

All your base are belong to us,
From now on, I’ll be making a lot of fuss!

V spomin vsem takšnim in drugačnim blogom.

Me je vprašal šef, ko me je klical med službenim časom, ker me ni našel on-line.

Nesreča je hotela, da je imel Siol ravno takrat nek izpad. Traceroute je prišel samo do prvega hopa. Potem sem se pa zamislil. Če vsaj ena izmed mojih instanc ni on-line, kjerkoli na tem širnem internetu, potem moram biti daleč stran in je nekomu uspelo pogasiti moja računala ali pa brez interneta.

To, da ne bi bil on-line je namreč precej, precej čudna zadeva. Ne spomnim se, kdaj nazadnje me ni bilo nikjer. Praktično vedno sem nekje priklopljen na nekaj.

Scary, huh?

Sedajle se grem pa priklopit na en feeding tube.

“You can not do your daughter groan girls from pleasure? It’s really no problem
Using this domain for navigating to our store”
Kaj hudiča bi mi radi povedali?!?!?!

Pikapolonica Pika
je srečala črnega bika,
sedla mu je na uho
in zaklicala je: “Halo!”

Bik se je črno prestrašil,
kosmata ušesa zamašil
in zakričal: “Nisem halo,
pomota je to, pomota je to!”

Včeraj popoldne, na otok Vir. Do približno sobote, nedelje. Vreme trenutno kislo. Elektrika in voda? V konzervah!

Zadnje čase je precejšen križ z mojo prehrano, mar ne? Postal sem zelo izbirčen, jem samo polnozrnat kruh, ovsene kosmiče¹, gledam koliko je beljakovin² v kakšni hrani. Ne jem sladkorja, pojem ogromno piščančjega mesa. Kupujem neka čudna omega-3 olja in po trgovinah brskam za tuno v lastnem soku. Torej, nekaj je bilo potebno skuhati.

Potrebovali boste:

- en par piščančjih prsi (moške, ženske, vseeno)
- nekaj zelenjave: grah, koruza, mlad korenček (jaz sem imel pri roki Špar pakiranje, morda celo Hofer, ne vem več, vseeno)
- Kuskus, kateri ne vem, slovenski proizvod, instant, zelena vrečka. Drugega še nisem videl v trgovinah.
- Olje Gea, omega-3. Če je pol tako zdravo kot piše na etiketi, potem je vredno pregrešnih 5EUR po litru, namesto olja se splača uporabiti tudi kokosovo maslo/olje.

V pol litra vode dodamo en ščepec soli in nekaj olja. Postavimo na štedilnik in medtem, ko se voda greje in pripravlja na vretje poiščemo primerno posodo v kateri bomo pripravili piščanca, ki smo ga pred tem narezali na čim manjše koščke³. V posodo vlijemo nekaj olja, recimo, da prekrije dno, končna globina nekje okrog 3-5mm. Posodo postavimo na ploščo/plin/ognjišče in vse skupaj užgemo na maksimum⁴.

Sedaj je potrebna hitrost in spretnost. V olje, ki bo iz sekunde v sekundo bolj vroče stresajte notri stvari tako kot bom naštel in ne pozabite na vmesne mini-naloge⁵:

- Zrnasta čebula⁶. S čebulo lahko pretiravate, škoditi ne more.
- Curry. S tem ne morete pretiravati, čebula, ki je sedaj že rahlo rumenkaste barve, bo s pomočjo currya postala popolnoma rumena. Curry se iz tistih posodic siplje prekleto počasi, odtrgajte zgornji pokrov posodice s curryem. Če ga bo za eno malo žličko, ga ne bo preveč.
- Med dodajanjem čebule in currya besno mešajte.
- Voda za kuskus bi morala vreti, vanjo vsipljete celotno vsebino vrečke v kateri je kuskus, na hitro pomešajte ugasnite ploščo, razpihajte ogenj, karkoli pač, v glavnem prenehajte dovajati temperaturo in pokrijte posodo.
- Med vsem tem časom ste morali malo pomešati curry in čebulo na olju. Prejšnja naloga ne bi smela trajati več kot kakšno minuto dragocenega časa. V posodo z oljem sedaj vsipljite začimbe. Katere? Stvar se odlično obnese samo z Origanom. Če vam je to premalo, potem dodajte, timijan, majaron, baziliko. Začimb lahko dodate v izobilju. V posušenem stanju naj vam napolnijo kar eno celo, krepko pest.
- Na hitro pomešajte in v vse skupaj dodajte nekaj instant česna⁷. Toliko, da ne bo preredko in ne pregosto posejan po dnu posode. Tudi stvar okusa. Štejte do dvajset. Česen bi moral postati bledo bledo bledo rumene barve.
- Meso! Piščančje grudi v zmes! Meštajte, mešajte in mešajte. Piščanec naj postane bele barve.
- Minilo je kakih pet minut, če se vam v mikrovalovki še vedno vrti zelenjava jo vzemite ven. Ne sekirajte se, če bo še malenkost zmrznjena.
- Nikar ne zapečite piščanca. Meso mora ostati belo, malenkost rumenkasto, mehko in nežno.
- Napitajte kuro z zelenjavo. Koruze bo kura vesela! Mešajte, pokrijte za kako minutko ali dve. Ne dušite predolgo, ker boste sicer dobili slovensko zelenjavo, razkuhan zdriz, ki je še za kremno juho preveč razkuhan.

Foto finish, imate otroke, ki brez zadržkov jedo prilogo zmešano z ostalimi stvarmi⁸? Da? Sesipljite vsebino posode s kuskusom v posodo s piščančjimi dojkami. Upam, da se niste ušteli v volumnu in da ste kuskus pravilno skuhali in v posodi ni ostalo nič vode.

Drugi del foto finisha. Bi radi omako? Slastno omako za oblizovanje prstov⁹? Upam, da tegale ne berete sproti, med kuhanjem oziroma, da vaši otroci ločujejo glavno jed in priloge, v nasprotnem primeru vas čaka težka naloga ločevanja kuskusa in piščanca z zelenjavo. Opustite misel o omaki. Torej, za omako v mešanico zelenjave in piščančjih jošk vlijte 2dcl vode. Lahko več, če želite več omake. Zgostite z najbolj enostavnim gostilom pod soncem. Puščavskim peskom. Ne, hecam se. Dve žlički moke zmeštate z malo mrzle vode. Pol decilitra recimo. Potem to počasi, po potrebi dodajajte mešanici, ki se bo počasi gostila. Nehate ob primerni gostoti. Upoštevati morate tudi malenkostno latenco zgoščevanja zato ne pretiravajte na začetku.

Za zgostitev lahko uporabite tudi kaj drugega. Marsikdo prisega na sladko smetano, nekateri na kislo, drugi na industrijske Gustine, ki so bazirani na škrobu¹⁰. Nekateri na sojino in riževo moko. No jaz sem še vedno zagovornik dveh žličk moke v vodi.

Pozoren bralec in kuharski mojster bo lahko opazil, da sem sol dodal samo pri kuhanju kuskusa. Tudi tam se ji lahko brez skrbi izognete, tudi olju. Zakaj brez soli? Curry je slan ze sam po sebi, poleg tega pa sol brezkompromisno ubije vse druge okuse, ki jih druge začimbe sicer dodajo. Sol je bad-bad in Kit v večini primerov kuha brez soli¹¹.

Ob vsem skupaj postrežemo se s svežim Hoferjevim motovilcem. Z nekaj soli, bučnega olja in kisa. Pijača, jabolčni sok ali voda.

Dober tek.

PS: Zakaj je naslov o večerji, ki se sama skuha? Zaradi kuskusa. Samo v vrelo vodo ga vržeš in pustiš.

1. ki sem jim včasih pravil kar otrobi (↩)
2. in drugih stvari (↩)
3. 1.5cm x 1.5cm bo kar prav (↩)
4. če imate zmrznjeno zelenjavo jo stresite na krožnik in zabrišite v mikrovalovno pečico, program odmrzovanja, to storite preden daste posodo z oljem na ploščo. (↩)
5. se vidi, da igram Neverwinter Nights 2 (↩)
6. instant čebula, manj jokanja, nič nadležnega rezanja in v večini primerov bolj aromatičen okus in vonj (↩)
7. Saj veste, to so koščki česna, ki je bil zmrznjen in nato posušen.. (↩)
8. midva jiih nimava, vse se je strogo ločeno, ponavadi se tako ali tako poje samo priloga… (↩)
9. jaz je ponavadi ne delam (↩)
10. in še na marsičem drugem (↩)
11. in pri tem včasih posluša nerganje, drugih družinskih članov (↩)